Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v okviru območnih enot Nova Gorica in Kranj organiziral konferenco z mednarodno udeležbo, z naslovom: “Priložnosti za aktivno in zdravo staranje v alpskem svetu”.
Na konferenci so domači in tuji strokovnjaki predstavili različne dobre prakse iz sedmih področij projekta ASTAHG (sociale, zdravstva, neodvisnega življenja, dolgotrajne oskrbe, kulture in turizma, skrbi za dobro počutje ter mobilnosti in transporta). Na konferenci so bili predstavljeni tudi prvi rezultati pregleda stanja aktivnega in zdravega staranja v alpskem prostoru goriške in gorenjske regije.
V Sloveniji se je aprila 2018 začel izvajati projekt ASTAHG, ki bo trajal do aprila 2021. Projekt prinaša informacije in orodja, ki bodo pomagala regijskim odločevalcem v alpskem prostoru pri izvajanju in vpeljavi politik aktivnega in zdravega staranja v odmaknjenih lokalnih okoljih. Za dosego tega cilja je nujno sodelovanje posameznikov in lokalnih organizacij (nevladnih organizacij, delodajalcev …) pri prepoznavi priložnosti in širitvi dobrih praks, kar je bil tudi namen srečanja. Iz gorenjske regije so v projekt vključene občine : Kranjska Gora, Jesenice, Bohinj, Bled, Tržič, Cerklje na Gorenjskem in Jezersko, iz goriške regije pa Bovec, Tolmin in Kobarid.
Demografski podatki kažejo, da bo delež prebivalstva, starega 65 let in več leta 2057 predvidoma znašal 31 % prebivalstva (v primerjavi z 19 % prebivalstva v letu 2017). Dinamika staranja prebivalstva je v Sloveniji in še posebej v odmaknjenih področjih zelo hitra, kar bo treba upoštevati pri pripravi strateških načrtov države.
Po podatkih Statističnega urada RS je delež prebivalcev starih 80 let in več v izbranih občinah, ki so vključene v projekt ASTAHG v letu 2018 bil najvišji v Občini Kranjska Gora in sicer 7,7 % sledi ji Bohinj 7,3 % ; Tolmin 7,2 %; Kobarid in Bovec s 6,8 % (https://pxweb.stat.si/SiStat/).
Poslanstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je prispevati k boljšemu zdravju in k večji blaginji prebivalcev Slovenije. Svoje naloge kljub velikim prizadevanjem ne moremo opravljati zgolj s podporo zdravstva, potrebno je širše povezovanje in sodelovanje različnih sektorjev in deležnikov. S projektom AHA.SI, v letih 2014 – 2016, kjer je bil Nacionalni inštitut za javno zdravje vodilni partner, smo naredili pomemben korak pri povezovanju strokovnjakov, ki se ukvarjajo z izzivi, povezanimi s staranjem družbe. Z naslednikom – projektom ASTAHG želimo AHA.SI metodologijo razširiti še na regijsko področje in tako okrepiti sodelovanje različnih političnih upravljavcev tudi na regijski ravni, s poudarkom na odmaknjenih področjih. Območna enota NIJZ Nova Gorica in Območna enota NIJZ Kranj imata posebno vlogo, sta namreč prvi, ki nadgrajujeta AHA.SI metodologijo. Poslanstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje je omogočiti vsem enake možnosti in z nadgradnjo ASTAHG projekta, prenesti ASTAHG metodologijo na ostale regije.
Izjave predstavnikov:
doc.dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Nacionalni inštitut za javno zdravje:
V naši državi smo s sprejemom Strategije dolgožive družbe prepoznali velik izziv aktivnega in zdravega staranja za nas vse. Ukrepi v akcijskih načrtih bodo morali upoštevati tudi posebnosti odmaknjenih področij, kar vedno bolj poudarja tudi Evropska komisija skozi svoje mehanizme. Lokalna implementacija, v kontaktu s posamezniki, ki jim je določena aktivnost v pomoč in podporo, je pri vsem ključna.
prim. Alenka Hafner, predstojnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote v Kranju:
“V mednarodno upravljanje aktivnega in zdravega staranja v alpskem prostoru – projekt ASTAHG smo na Gorenjskem povabili sedem občin: Kranjsko goro, Jesenice, Bled, Bohinj, Tržič, Jezersko in Cerklje. Z izjemo Cerkelj se vse starajo hitreje od gorenjskega in slovenskega povprečja. Pri naslavljanju problema hitro se starajoče populacije v alpskem okolju je ključno dobro poznavanje lokalnega okolja, zdravstvenega stanja in potreb prebivalcev.”
prid. prof. dr. Marko Vudrag, predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje območne enote v Novi Gorici:
Nagle družbene in populacijske spremembe ob katerih imamo vsesplošno urbanizacijo, opustošenje podeželja, obrat splošne populacije v smeri opaznega staranja, s tem pa tudi porast kroničnih bolezni, raka in duševnih motenj, terja multisektorski pristop celotne družbe in razvoj miselnosti v smeri »zdravje v vseh politikah«. Zato je prav, da je slovenska politika sprejela trend dolgožive družbe, k implementaciji ukrepov iz teh politik pa bomo lahko in vidno prispevali tudi skozi tovrstne konference, kot je prikaz vsealpskega mednarodnega projekta ASTA#G o aktivnem in zdravem staranju.
Predstavitev projekta ASTAHG je dostopna na tej povezavi.
Kontakt:
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, Ljubljana